Giorno della Memoria 2025: costruiamo percorsi di pace e di fraternità – Dan spomina 2025: Gradimo poti miru in bratstva – Dan sjećanja 2025: Gradimo putove mira i bratstva

Giorno della Memoria 2025: costruiamo percorsi di pace e di fraternità
80 anni fa, il 27 gennaio 1945, le truppe sovietiche liberarono il campo di sterminio di Auschwitz.
Nel Giorno della Memoria, l’Unione Italiana, l’organizzazione unitaria degli Italiani di Croazia e di Slovenia, ricorda le vittime dell’Olocausto per riaffermare i valori dell’amicizia e della pace, del rispetto reciproco e della collaborazione, dell’accoglienza e della solidarietà, della libertà e della democrazia. Perché non vi siano mia più deportazioni, genocidi, esodi, forni crematori e campi di sterminio, foibe e uccisioni di massa. Mai più antisemitismo, razzismo, intolleranza, discriminazione, sciovinismo, nazionalismo.
Studiare e conoscere la storia, gli orrori e le violenze che hanno profondamente ferito il Secolo scorso e che continuano ancora oggi a insanguinare l’Europa, l’Asia, il Vicino Oriente e il mondo intero, guidi tutti alla consapevolezza delle proprie azioni affinché non abbiano più a ripetersi, senza distinzione alcuna di fede, confessione religiosa, cultura, razza, nazionalità, lingua, identità di genere. Ognuno di noi, quotidianamente, può fermare l’odio e costruire la pace.
Scrive Liliana Segre: “I giusti possono essere delle persone semplici, umili, non eroi declamati. Sono coloro che hanno fatto la scelta di uscire dalla massa degli indifferenti. La parola indifferenza ha colpito allora e colpisce anche oggi, perché è molto più facile essere indifferenti e girarsi dall’altra parte, dire “questo non mi riguarda”. I giusti sono un dono che ha ricevuto l’umanità intera.”
Noi, che quegli orrori abbiamo conosciuto da vicino segnando nel profondo la nostra esistenza, non rimaniamo indifferenti, costruiamo pace e fraternità.
Dan spomina 2025: Gradimo poti miru in bratstva
Pred osemdesetimi leti, 27. januarja 1945, so sovjetske sile osvobodile taborišče smrti Auschwitz.
Na dan spomina Italijanska unija, enotna organizacija Italijanov na Hrvaškem in v Sloveniji, obeležuje žrtve holokavsta, da bi ponovno potrdila vrednote prijateljstva in miru, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, gostoljubnosti in solidarnosti, svobode in demokracije. Da ne bi prišlo nikoli več do deportacij, genocidov, prisilnih izseljevanj, krematorijev, taborišč smrti, množičnih grobišč ali množičnih pobojev. Nikoli več antisemitizma, rasizma, nestrpnosti, diskriminacije, šovinizma ali nacionalizma.
Študij in razumevanje zgodovine – grozot in nasilja, ki so globoko zaznamovali prejšnje stoletje in še vedno prelivajo kri v Evropi, Aziji, na Bližnjem vzhodu in po vsem svetu – naj vse pripelje do večje ozaveščenosti o svojih dejanjih, da se takšne tragedije ne bi nikoli več ponovile, ne glede na vero, versko prepričanje, kulturo, raso, narodnost, jezik ali spolno identiteto.
Vsak od nas ima vsak dan moč, da ustavi sovraštvo in gradi mir.
Liliana Segre piše: “Pravični so lahko preprosti, skromni ljudje, ne nujno opevani junaki. To so tisti, ki so se odločili izstopiti iz množice brezbrižnih. Beseda brezbrižnost je takrat in tudi danes močno odmevala, saj je veliko lažje biti brezbrižen, pogledati stran in reči: ‘To se me ne tiče.’ Pravični so dar, ki ga je prejelo vse človeštvo.”
Mi, katerih življenje so tako globoko zaznamovale te grozote, ne smemo ostati brezbrižni. Gradimo mir in bratstvo.
CS_Giorno_Memoria_2025_slo_DEF
Dan sjećanja 2025: Gradimo putove mira i bratstva
Prije osamdeset godina, 27. siječnja 1945.godine, sovjetske trupe oslobodile su logor smrti Auschwitz.
Na Dan sjećanja Talijanska unija, jedinstvena organizacija Talijana u Hrvatskoj i Sloveniji, prisjeća se žrtava holokausta kako bi ponovno potvrdila vrijednosti prijateljstva i mira, međusobnog poštovanja i suradnje, gostoljubivosti i solidarnosti, slobode i demokracije. Da više nikada ne bude deportacija, genocida, prisilnih egzodusa, krematorija, logora smrti, masovnih grobnica ili masovnih ubojstava. Nikada više antisemitizma, rasizma, netolerancije, diskriminacije, šovinizma ili nacionalizma.
Proučavanje i razumijevanje povijesti – užasa i nasilja koji su duboko obilježili prošlo stoljeće i koji još uvijek krvare Europu, Aziju, Bliski Istok i cijeli svijet – trebali bi svakoga od nas osvijestiti o vlastitim djelima, kako se takve tragedije više nikada ne bi ponovile, bez obzira na vjeru, vjerska uvjerenja, kulturu, rasu, nacionalnost, jezik ili rodni identitet.
Svaki od nas, svakog dana, ima moć zaustaviti mržnju i graditi mir.
Liliana Segre piše: “Pravednici mogu biti obični, skromni ljudi, ne nužno proslavljeni heroji. To su oni koji su odlučili izaći iz mase ravnodušnih. Riječ ravnodušnost tada je odjeknula, a odjekuje i danas, jer je mnogo lakše biti ravnodušan, okrenuti glavu i reći: ‘To me se ne tiče.’ Pravednici su dar koji je primilo cijelo čovječanstvo.”
Mi, čiji su životi duboko obilježeni tim užasima, ne smijemo ostati ravnodušni. Gradimo mir i bratstvo.