Povezanost in spoštovanje kot temeljni načeli

Eden prvih naukov, ki mi jih je vcepil dedek po očetovi strani – preprost kmet, “Cavresan” –je   bil, naj bom vedno do vseh spoštljiv. Še danes slišim njegov glas, kako mi govori:  “gabi rispeto” (slov. “imej rišpekt”).

Gre za vrednoto, ki bi jo morali gojiti vsi, tako v krogu družine, kot v prijateljskih in službenih odnosih, v službi in politiki. Žal pa smo priča vrtoglavemu stopnjevanju napetih odnosov, besed in dejanj, ki so daleč od načel in temeljnih vrednot civilizirane družbe.

Ostati moramo enotni in spoštljivi drug do drugega; zavedati se moramo, da nasprotna politična stranka ni sovražnik, temveč tekmec, s katerim se pomerimo zgolj z lojalnim in korektnim odnosom. Ob tem moramo uporabljati moč argumentov, ne argumenta moči. To je načelo, ki sem ga vedno upošteval in ga poskušal spoštovati, saj je osnova za zrelo in dostojanstveno politično razpravo!

Nedavni dogodki in divje polemike, za katere sem izvedel iz medijev in do katerih je prišlo minuli četrtek oziroma petek med svetnikoma italijanske narodne skupnosti v koprskem občinskem svetu – Albertom Scherianijem in Ondino Gregorich Diabatè – vzbujajo nelagodje in zagotovo ne koristijo naši skupnosti.

Kot predsednik Italijanske unije, organizacije, ki pooseblja enotnost naše celotne narodne skupnosti, bi želel potrkati na vest vseh in spomniti, da smo vendarle vsi rojaki in da samo z medsebojnim spoštovanjem in povezanostjo lahko prispevamo ne le k preživetju, temveč tudi k razcvetu naše skupnosti.

Poziv še toliko bolj velja za nosilce najodgovornejših funkcij, ki morajo biti sami zgled, ne pa zagovorniki nesmiselnih razprav in nerazumnih sporov. Menim, da je bil napad Alberta Scherianija na Ondino Gregorich Diabatè povsem nepotreben in nesmiseln, saj prispeva zgolj k ustvarjanju novih delitev in razkolov. Prav tako upam, da je dogodek privedel do spoznanja, da se na provokacije ne gre odzivati, tudi če so te neokusne.

Kampanja pred prihajajočimi volitvami, na katerih bomo izbirali predstavnika naše narodne skupnosti v Državnem zboru, se šele začenja. Prispevajmo po svojih najboljših močeh, da bo potekala na prijazen in konstruktiven način ter naših rojakov ne bo odvračala od aktivnega sodelovanja v demokratičnem  delovanju ustanov naše narodne skupnosti.

Bodimo torej pripravljeni poslušati in se odprimo dialogu, saj bomo le tako premogli tisto moralno moč, ki je potrebna za sprejemanje drugačnih zamisli, stališč in argumentov.

Le z dialogom, spoštovanjem drugačnih mnenj in brez razvrščanja resnic drugih, bomo lahko tu, v naši prelepi Istri, končno uspeli združili zamisli, programe, predloge in projekte, ki se bodo v duhu medsebojnega oplojevanja naposled izrazili v strateški viziji prihodnosti naše skupnosti.

Ne pozabimo: za nadaljnjo usodo italijanske narodne skupnosti smo odgovorni prav mi.